V veljavi zakon, ki prinaša obvezno božičnico za zaposlene in upokojence

Od danes je v veljavi zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR).

Zakon je v Državni zbor (DZ) prišel v začetku novembra, obravnavan je bil po nujnem postopku in potrjen prejšnji teden na izredni seji. Državni svet se ni odločil za veto, tako da je bil zakon včeraj objavljen v uradnem listu, danes pa stopa v veljavo.

Ponovimo, kaj zakon prinaša.

Obvezna božičnica

Zakon prinaša podlago za izplačilo zimskega regresa, bolj poznanega pod imenom obvezna božičnica. Delodajalci imajo tako od danes do 18. decembra čas za izplačilo nagrade zaposlenim v višini najmanj polovice minimalne plače (letos je to 639 evrov).

To izplačilo pa ne vpliva na druge pravice, ki jih ima delavec – če ima na primer v kolektivni pogodbi poslovno uspešnost in delavec izpolni kriterije, mu pripada tudi to. “Pravica do izplačila zimskega regresa je, kar se tiče pravne podlage, neodvisna od morebitnih pravic do izplačila božičnice ali poslovne uspešnosti, ki so opredeljene v kolektivnih pogodbah, zato nanje s tega vidika ne vpliva,” opozarja Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Delodajalec mora obvezno izplačati božičnico v višini polovice minimalne plače, lahko pa tudi več. Do višine povprečne plače (trenutno 2.489 evrov bruto) je božičnica tako kot izplačilo poslovne uspešnosti opravičena oproščena plačila dohodnine, delodajalec pa mora odvesti prispevke.

Delavcu, ki pri delodajalcu ni zaposlen celotno koledarsko leto, pripada zimski regres v sorazmernem delu, glede na trajanje zaposlitve. Prav tako delavcu, ki ima krajši delovnik.

S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila, vendar najpozneje do 31. marca naslednjega leta. Te možnosti v kolektivnih pogodbah ni mogoče določiti za javni sektor niti v katerem od aktov na ravni delodajalca.

Zimski regres za upokojence

Zakon določa tudi, da se vsem upokojencem, ki so upravičeni do letnega dodatka, do 19. decembra izplača zimski dodatek v višini 150 evrov. Tisti, ki so letos dobili sorazmeren del letnega dodatka, dobijo tudi sorazmeren del zimskega dodatka.

Izplačilo je oproščeno plačila dohodnine in prispevkov. Prav tako se zimski dodatek ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Spremembe za normirance

Zakon prinaša tudi spremembe ureditve davčne obravnave normiranih espejev (tako imenovanih normirancev). Gre za samostojne podjetnike, ki so upravičeni do poenostavljenega obračuna davkov in prispevkov.

Čeprav so 11 mesecev poslovali po pravilih, po prejšnji teden sprejetih spremembah nekaterim normirancem grozi, da bodo morali izstopiti iz sistema.

Pred tednom dni sprejeti zakon o zimskem regresu (po domače obvezni božičnici) prinaša tudi spremembe ureditve davčne obravnave normiranih espejev (tako imenovanih normirancev). Gre za samostojne podjetnike, ki so upravičeni do poenostavljenega obračuna davkov in prispevkov.

Vlada Roberta Goloba je pomembne spremembe sistema uvedla z novim letom, a jih nato le 11 mesecev kasneje popravila.

Prihodkovni pogoj za vstop v sistem za tako imenovane polne normirance se s sedanjih 60 tisoč evrov zvišuje na 120 tisoč evrov prihodkov v preteklem letu ter za popoldanske espeje s sedanjih 30 na 50 tisoč evrov prihodkov v preteklem letu.

Zvišuje se tudi prihodkovni pogoj povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer za polnega normiranca na 120 tisoč evrov, za popoldanca na 50 tisoč evrov in za ostale zavezance na 85 tisoč evrov.

Kot nam je pojasnil odvetnik in davčni svetovalec v podjetju CMS Ivan Kranjec, se obračun oziroma stopnja obdavčitve v letu 2025 za nobenega normiranca ne spreminja, nova ureditev se uporablja pri odmeri davka od prihodnjega leta dalje (torej pri obračunih, ki jih bo večina oddajala marca 2027).

Bo pa pravkar sprejeta zakonska sprememba pri nekaterih espejih vseeno vplivala na ureditev za letošnje leto. Zakon namreč spreminja določbe glede dovoljenega prometa v letošnjem letu za obstanek v sistemu normirancev oziroma obveznost izstopa v letu 2026. Več v članku Nove spremembe pri normirancih: bodo nekateri že kmalu primorani izstopiti?.

Han: Možnost posojil za božičnico še preučujemo

Delodajalske organizacije, ki so v zadnjih tednih ostro nastopile proti obvezni božičnici, že od samega začetka opozarjajo, da ta podjetjem prinaša novo finančno breme in da si ga vsa ne morejo privoščiti. Za omilitev posledic obvezne božičnice za podjetja so tako v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) predlagali vzpostavitev brezobrestnih mikroposojil, da jo bodo lahko podjetniki, ki tega stroška niso planirali, izplačali.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je na današnji novinarski konferenci po seji vlade dejal, da še preučujejo, ali kaj takega zakon sploh dopušča. V tem primeru bi posojila delil Slovenski podjetniški sklad (SPS).

“Če bo to mogoče, ne vidim razloga, da se (podjetniki, op. a.) ne bi zakreditirali, zato da izplačajo božičnico prej in potem ta sredstva vrnejo SPS-u.” je dejal Han. “Ker se bodo morali sicer nekateri verjetno zakreditirati na komercialnih bankah,” je povedal.

Dodal je, da se mu božičnica zdi dobra stvar in da jo absolutno podpira. “18. decembra bo veliko ljudi dobilo božičnico, ki jo bo zopet spravilo v obtok in bo mogoče nekaterim polepšala novoletne praznike. Plačal se bo znova DDV, gostilne in trgovine bodo morda bolj polne, nekateri bodo lahko plačali račune,” je navedel.

N1 SOOČENJE: Padale težke besede